kmetijarudolf
Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.05. 2013, 16:32
Prispevkov: 16
|
 Objavljeno: 09 Jun 2013 10:30 Naslov sporočila: Bovška pasma ovc (B) |
 |
|
Bovška ovca je slovenska avtohtona pasma ovc, ki je namenjena prireji mleka in jagnjet. Nastala je v Zgornjesoški dolini in dobila ime po kraju Bovec, kjer jo tudi največ redijo. V dolini Trente ji pravijo tudi »trentarka«. Bovška ovca izvira od prvotne bele ovce, ki je bila nekdaj razširjena v alpskem svetu (Novak, 1970). Isti avtor navaja, da je bovška ovca nastala iz križanja ovce mlekarice in ovce za volno. Bleiweis (1871) omenja na tem območju Bovca trbiško ovco. Pirc (1922) navaja, da sta tolminska in bovška ovca potomki nekdanje šotne ovce.
V Sloveniji redimo okoli 3.500 ovc bovške pasme. Zaradi dobrih proizvodnih lastnosti in prilagojenosti je pasma razširjena na širšem območju Tolmina in Zgornje Soške doline, pa tudi na drugih območjih Slovenije. Pasma je vse do danes sledila svojemu osnovnemu rejskemu cilju: prilagojenost na slabe razmere in pogoje reje. Ta rejski cilj je okvir, v katerega se prilega tudi podoba zdajšnje bovške ovce, ki jo redijo v majhnih tropih od 5 do 25 živali. Le redki redijo več 100 ovc v tropu.
Živali te pasme so relativno majhne in prilagojene na pašo visokogorskih pašnikov. Glavo imajo majhno, ozko, fino, plemenito, ravnega profila, poraščeno do ušes in po čelu (s čopom ali lahko tudi brez). Imajo ozek, zašiljen in fin gobec, bel ali črn smrček, ki je lahko tudi pikčast, odvisno od same obarvanosti živali. Oči so živahne, majhne do srednje velike in brez obrobne barve. Ovce imajo majhna, na stran štrleča ušesa. Vrat je srednje dolg in tanek ter skladno prehaja v oplečje. Neizrazito oplečje skladno prehaja v trup. Hrbet in ledja sta nemesnata, ravna in kratka. Stegno je kratko in neizrazito, trikotne oblike ter slabo omišičeno. Noge so tanke, kratke in neporaščene od linije nekaj cm nad skočnim sklepom navzdol. To ji omogoča dobro hojo po strminah gorskih pašnikov. Rep je srednje dolg. Volna je groba, dokaj resasta in neizrazito pramenasta. Povprečna višina vihra pri ovnih je do 65 cm ter med 45 – 55 cm pri ovcah, medtem ko je telesna masa pri ovnih večja od 50 kg in pri ovcah večja od 40 kg. V boljših rejah je povprečna velikost gnezda 1,4-1,5 jagnjet na gnezdo. Pogosti so dvojčki. Ovni dosežejo spolno zrelost pri starosti šestih mesecev, ovce pa malce kasneje. Za bovško pasmo je značilna dobra mlečnost. V boljših rejah dajo ovce tudi več kot 250 kg mleka v laktaciji s 6,3 % maščobe in 5,4 % beljakovin. Bovška ovca je sezonsko plodna, rejci pa izven časa pripustov ovnov nimajo v tropih.
Glavni proizvod ovc bovške pasme je mleko, ki ga rejci tradicionalno predelujejo v sir in tržijo pod zaščiteno blagovno znamko »Bovški sir«. Stranska proizvoda pri tem sta albuminska skuta in sirotka. Meso in volna sta pri bovški ovci drugotnega pomena, a tudi ne zanemarljiva. |
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
